GOZDNE ŠOLE - Gozdna Pedagogika

Kranjska cesta 27, 4240 Radovljica

Kontaktna oseba: Tina Šivic

Šola stoji ob robu gozda Oble gorice. Gozd jim že od nekdaj služi kot učilnica na prostem in kot kraj kjer se učenci radi zadržujejo, igrajo, sprostijo in se učijo. Ob vročih poletnih dneh, pa je gozdna senca tudi kraj, kamor se lahko zatečejo in skrijejo pred toplimi sončnimi žarki.

Učiteljice razrednega pouka se gozda poslužujejo tedensko. V njem izvajajo učne ure vseh predmetov. Odvisno od učne snovi, ki jo pri posameznem predmetu obravnavajo. Gozd jim služi predvsem kot izvedba dela in učenja s konkretnim učnim materialom:

štetje, računanje, urejanje, prirejanje pri matematiki;
spoznavanje drevesnih vrst, plodov, živali, opazovanje spreminjanja narave v letnih časih pri spoznavanju okolja;
zlogovanje, črkovanje, iskanje prvega glasu, sestavljanje rim, besed, povedi in zgodb pri slovenščini;
prostor za izvajanje telovadbe, joge za otroke pri športu;
prostor za ustvarjanje skupinskih likovnih del, pokrajine po svoji zamisli, ali kiparjenja pri likovni umetnosti;
kot raziskovalnica, iskanje in spoznavanje živih bitij, ki se v njem skrivajo, ustvarjanje različnih zvokov, glasov in melodij s pomočjo materiala, ki ga najdemo v gozdu;
kot gospodinjska učilnica: nabiranje gozdnih rastlin in kuhanje zeliščnih čajev, priprava sirupov,
kot gledališče, branje pravljic, dramatizacija le teh.

Starši so z delom in učenjem v gozdu seznanjeni in ga podpirajo. Učenci so nad izvedbo pouka v naravi navdušeni, učne cilje lažje usvajajo, so pri učenju bolj aktivni, razvijajo svojo domišljijo in kreativnost ter so pri delu uspešni.

Učni načrt je zasnovan tako, da omogoča učitelju možnost poučevanja v gozdu. Posamezne učne vsebine zlahka prilagodijo učenju na prostem. Zlasti učencem v prvi triadi je za učenje zelo pomembno delo s konkretnim materialom, saj si učno snov na ta način lažje predstavljajo in jo zato boljše razumejo ter posledično hitreje usvojijo in povežejo z že znanimi dejstvi, znanji in izkušnjami. Učenje v gozdu je tudi življenjsko. Učenci pridobivajo konkretne spretnosti in znanja za vsakdanje življenje, urijo motorične spretnosti, razvijajo logično mišljenje in se naučijo znajti v različnih vsakodnevnih situacijah.

Prav zaradi omenjenih možnosti, ki jih kot šola imajo in zaradi izkušenj, s katerimi so se pri načrtovanju učnih ur že spoznali, so se odločili za pristop k Mreži gozdnih šol Slovenije. Želijo si novih znanj, pridobiti nove ideje in spoznati nove načine in možnosti učenja in poučevanja, ki jih lahko ponudijo učencem, ter tudi tega, da bi lahko svoje ideje delili z učitelji, ki se tudi poslužujejo učenja in poučevanja v naravi.

V gozdu izvajajo tudi dneve dejavnosti. V prihodnosti bi si želeli imeti v gozdu tudi kakšne mize in klopi, kot so jih nekoč že imeli. Ena izmed idej jih nagovarja tudi k ustvarjanju senzorne gozdne učne poti. Žal zaenkrat zaradi različnih dejavnikov to ni mogoče, a verjamejo, da za vsako dobro idejo obstaja pot, ki lahko pripelje do željenega cilja.

https://www.os-atl.si/sl/dejavnosti-in-projekti/projekti/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol-slovenije/

Kočevarjeva ulica 40, 8000 Novo mesto

Kontaktna oseba: Maja Jazbec Jeraj

»DO GOZDIČKA OB ROBU MESTA

VODI VARNA ŠIROKA CESTA.

BRŠLJINČKI V ŠOLO PO NJEJ TEKO

IN VESELO SI POJO.«

Šolska himna razkriva, da je OŠ Bršljin umeščena tik ob gozdičku in prostranih travnikih. Čeprav so mestna šola, si pestrost naravne dediščine štejejo v velik ponos in prednost pri izvajanju pouka na prostem. Elemente gozdne pedagogike učiteljice vključujejo v pouk že vrsto let, vendar delo do sedaj ni bilo ciljno evidentirano in načrtovano. Ideje črpajo iz narave, otrok, literature, različnih spletnih strani, v prihodnje pa si želijo tudi kolegialnih izmenjav gozdnih šol in izobraževanja na temo gozdne pedagogike.

Otroci so v naravi svobodni, so kar so, kar bodo lahko izkoristili tudi za opazovanje in formativno spremljanje otrok. Opažajo, da so nemirni otroci v naravi bolj umirjeni, zaprti otroci pa zaživijo, kar je še en razlog, da jih vleče ven.

V prihodnje bo njihovo poslanstvo delo s starši in sicer v smislu podpore, kako lahko aktivno in kakovostno preživljajo prosti las skupaj z otroki v objemu narave, ne glede na vremenske razmere in letni čas.

Izzive vidijo predvsem v nepredvidljivih situacijah, ki se lahko pripetijo v gozdu, ne bodo pa pozabile tudi izzive s katerimi se bodo srečevale pred odhodom v gozd: »Kako načrtovati vsebine, ki na sproščen in igriv način spodbujajo miselno gibalni razvoj otrok in pri tem upoštevati učni načrt?«

Gozd, travnik, šolski vrt, sadovnjak in igrišče bodo postali njihov podaljšek učilnic, kjer bodo ustvarili kotičke in se vanje vračali v vseh letnih časih. Narava s katero je obdana njihova šola jim podarja zakladnico materialov, ki jih bodo z otroško domišljijo in iznajdljivostjo učiteljic zamenjali za doživetja in izkustveno učenje.

Zagotovo pa je njihova največja želja, da bi jim uspelo gozdno pedagogiko vključiti v učni načrt kot nekaj samoumevnega tudi v višjih razredih osnovne šole.

Škocjan 51, 8275 Škocjan

Kontaktna oseba: Katja Ploj

Na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan so se odločili, da se z šolskim letom 2024 -25 pridružijo Mreži gozdnih vrtcev in šol Slovenije, saj želijo otrokom ponuditi več preživljanja časa in učenja na prostem. Prepričani so, da narava ponuja neprecenljive priložnosti za izkustveno učenje, kjer učenci skozi gibanje, igro, raziskovanje in sodelovanje razvijajo svojo radovednost ter povezanost z okoljem. V sodobnem času, ko so otroci vse bolj pod vplivom tehnologije, želijo njihovo pozornost preusmeriti nazaj k naravi, saj je ta ključna za njihov celostni razvoj ter za krepitev njihovega fizičnega in duševnega zdravja.
S sodelovanjem v programu Gozdna šola želijo izkoristiti izjemne naravne danosti njihove okolice, kot je mešani gozd na Mastnem vrhu, območje ob Radulji in gozdna knjižnica v Zagraškem logu. Našteta naravna okolja ponujajo veliko priložnosti za sprostitev, opazovanje narave , naravoslovne aktivnosti in kakovostno učenje na prostem. Šolske klopi v učilnicah, telovadnico in druge notranje šolske prostore želijo zamenjati za gozdna tla, travnike in lesene klopce ob Radulji. Menimo, da je narava najboljši učitelj. Cilje iz učnega načrta bodo uresničevali preko dejavnosti na prostem, ob tem obogatili stile poučevanja ter osmislili učenje.
Izbrali bodo dan v tednu, ki ga bodo preživeli v naravnem okolju z namenom pouka na prostem. Raziskovali bodo okolico šole, drevesa, rastline, žuželke in ptice, izvedli lov na zaklad in gradili naravna bivališča. Učenci bodo brali na prostem, obiskali gozdno knjižnico, ustvarjali iz naravnih materialov ter sodelovali v gibalnih igrah. Spoznali bodo tudi potok Radulja in bobre, izvajali matematiko in slovenščino v naravi ter izdelovali didaktične igre. Dejavnosti bodo vključevale tudi gozdne koncerte, pravljično jogo na travniku, obisk gozdarja in zaključno srečanje s starši v učilnici na prostem.
Verjamejo, da bo vključitev v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije še en pomemben korak k njihovemu trajnostnemu razvoju in celostnemu pristopu k vzgoji in izobraževanju otrok naše šole.

https://www.frana-metelka-skocjan.si/projekti/

Kajuhova ulica 10

2325 Kidričevo

Kontaktna oseba: Maja Lamberger Khatib

Na šoli se zavedajo pomena neposrednega stika otrok z naravo za njihov celostni razvoj, zato si prizadevajo načela gozdne pedagogike in učenja v naravi postopoma ter sistematično vključevati v vzgojno-izobraževalni proces. Dejavnosti v naravnem okolju izvajajo pri različnih predmetih in v okviru različnih dejavnosti, zlasti razširjenega programa, skozi vse šolsko leto. V prihodnje želijo njihovo izvajanje še razširiti in nadgraditi z vključitvijo v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije.

Pri načrtovanju dejavnosti izhajajo iz učnih načrtov in ciljev vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jih smiselno povezujejo z učenjem v naravi. Naravno okolje uporabljajo kot učilnico, raziskovalni prostor in bogat vir izkustvenega učenja. Učenci skozi opazovanje, raziskovanje, gibanje, sodelovanje, samostojno reševanje problemov in prosto igro razvijajo znanja, spretnosti ter pozitiven odnos do narave na način, ki je zanje smiseln, trajen in motivacijski.

V izvajanje dejavnosti so vključeni učitelji različnih predmetnih področij, drugi strokovni delavci šole ter učenci različnih starostnih skupin. Pri načrtovanju črpajo ideje iz primerov dobre prakse, strokovne literature, izobraževanj s področja gozdne pedagogike, projektov Erasmus+ ter lastnih izkušenj in opazovanj potreb učencev. Poseben poudarek namenjajo medpredmetnemu povezovanju, ki omogoča smiselno prepletanje učnih vsebin ter razvoj ključnih kompetenc.

Odzivi učencev na dejavnosti v naravi so zelo pozitivni. Opažajo večjo motiviranost za delo, večjo samostojnost, radovednost in pripravljenost za raziskovanje. Prav tako zaznavajo več medsebojnega sodelovanja, ustvarjalnosti in vztrajnosti pri reševanju nalog. Pozitivne odzive opažajo tudi pri starših, ki prepoznavajo pomen gibanja, neposrednih izkušenj in razvijanja odgovornega odnosa do okolja.

Učne načrte usklajujejo z delom v naravi tako, da načrtovane cilje uresničujejo z izkustvenim učenjem, raziskovanjem in opazovanjem v avtentičnih situacijah. Narava zanje predstavlja bogato učno okolje, ki omogoča uresničevanje ciljev različnih predmetov ter razvoj ključnih kompetenc, kot so kritično mišljenje, sodelovanje, komunikacija, ustvarjalnost in odgovornost.

Kot glavne prednosti gozdne pedagogike prepoznavajo predvsem večjo povezanost otrok z naravnim okoljem, razvoj samostojnosti, izboljšanje telesnega in duševnega počutja, krepitev socialnih veščin ter razvoj trajnostno naravnanega odnosa do okolja. Učenci pridobivajo konkretne izkušnje, ki pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju učnih vsebin in njihovemu trajnejšemu usvajanju.

Med izzivi prepoznavajo predvsem organizacijo dela v različnih vremenskih razmerah, zagotavljanje ustrezne opreme ter potrebo po dodatnem strokovnem usposabljanju in izmenjavi primerov dobre prakse. Prav zato si želijo vključitve v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije, saj v njej vidijo pomembno priložnost za strokovno rast, povezovanje z drugimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter nadaljnji razvoj kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela.

V prihodnje želijo povečati obseg dejavnosti v naravi, sistematično vključevati elemente gozdne pedagogike v pouk različnih predmetov, razvijati raziskovalne in naravoslovne dejavnosti ter spodbujati trajnostni način razmišljanja in delovanja. Njihov cilj je, da naravno okolje postane pomemben in prepoznaven del učnega procesa ter da učenci razvijejo spoštljiv, odgovoren in aktiven odnos do narave, skupnosti in družbe, v kateri živijo.

Prepričani so, da bo članstvo v Mreži gozdnih vrtcev in šol Slovenije pomembno prispevalo k nadaljnjemu razvoju njihove šole kot sodobne, inovativne in trajnostno usmerjene vzgojno-izobraževalne ustanove.

Pionirska cesta 4, 8273 Leskovec pri Krškem

Kontaktna oseba: Nataša Račič

Na OŠ Leskovec pri Krškem izvajajo gozdno pedagogiko predvsem v prvi triadi in sicer v zadnjih dveh letih. Sodeluje nekaj učiteljic z s krajšimi obiski gozda nekajkrat letno. V šolskem letu 2020/21 so bili v gozdno pedagogiko vključeni učenci prvega razreda, ki so obiskovali gozdno učilnico enkrat tedensko. Ideje učiteljice črpajo iz literature, iz spletne strani Inštituta za gozdno pedagogiko, FB strani Mreža gozdnih vrtcev in šol, ter seminarjev. Želijo si, da bi tako poučevanje pritegnilo še več učiteljev. Težavo jim predstavlja le organizacija spremstva za več kot 15 otrok.

Menijo, da so stiki z naravo pomembna predpostavka za zdrav duševni razvoj otrok. Gozd, travnik, polje, potok, zelenje, drevesa, živali, sveži zrak, vse to ima bogata naravna učilnica, ki ima za strop nebo in otroke pritegne k zaznavanju in spontanemu raziskovanju. Narava jih v svoji močni umirjenosti tudi motivira za učenje, sodelovanje, razvoj govora, navezovanje stikov, občutek pripadnosti skupini, medsebojno sodelovanje in pomoč in jim omogoča razvoj motoričnih veščin ustvarjalnosti, kritičnega razmišljanja in reševanja problemov.

Na srečo imajo v bližnjo okolici šole več mirnih kotičkov v naravi, v katerih s prilagoditvami dosegajo vse učne cilje. V gozdu je mogoče uresničiti vse učne cilje pri vseh predmetih, s primernimi in dobro načrtovanimi aktivnostmi, katerim je dodano še koristno gibanje na svežem zraku. Največjo prednost vidijo v večsenzornem učenju.

Iz gozdnega dne se vedno vrnejo razvedreni, odzivi otrok so navdušujoči, saj vedno sprašujejo, kdaj gredo spet v gozd. Vsakokrat pridejo iz gozda bogatejši za različne izkušnje in doživetja. Tudi starši podpirajo tovrstne dneve. Gozd ponuja izkustveno učenje za kvalitetno življenje. Stik z naravo je enako pomemben kot redno gibanje in zdrava prehrana, zato naj velja: "POVEZUJMO SE Z NARAVO!"

https://www.os-leskovec.si/category/dogaja-se/gozdna-sola/

Podzemelj 11a, 8332 Gradac

Kontaktna oseba: Petra Orož

Z inštitutom za gozdno pedagogiko ter Mrežo gozdnih vrtcev in šol so se seznanili na spletu, med karanteno koronavirusa. Že od nekdaj se trudijo preživeti vsak dan med poukom vsaj kakšno uro zunaj in v bližnjem gozdu, tako da jim je bila ideja takoj blizu. Ko so se v maju vrnili v šole, so se še bolj zavestno trudili, da so vsebine iz učilnic preselili ven v gozd.

Gozdno pedagogiko zaenkrat v svoj pouk uvajajo v 1.a in 1.b razredu njihove šole. Ideje črpajo s spletne strani in FB profila Mreže gozdnih šol in vrtcev, nekatere pa se njim ali otrokom porodijo same. Otroci so nad učenjem v gozdu navdušeni, še posebej, ko delo zavijejo v zgodbo ali izziv. Radi pa imajo tudi sproščeno igro brez navodil. Pri tedenskem načrtovanju so pozorne na to, katere vsebine bi se dale obdelati v gozdu in se na njih pripravijo. Velikokrat se odločijo za medpredmetno povezovanje, saj je tako pouk bolj življenjski in je na voljo več časa. To je ena izmed prednosti tovrstnega dela. Seveda pa je prednosti še ogromno: zdravstveni vidik, gibalni razvoj otroka, osmišljanje vsebin, motivacija otrok, povezovanje z naravo, spoznavanje narave v živo in ne preko knjig ter drugih medijev, sodelovalno učenje. Izziv jim zaenkrat predstavlja časovno usklajevanje, da jim ne zmanjka časa za vsebine, ki pa morajo biti utrjene v razredu (npr. pisanje).

Zaradi vseh naštetih prednosti bodo tudi v prihodnosti nadaljevali s tovrstnim delom, samo še bolj poglobljeno. Udeležili se bodo tudi seminarjev gozdnih šol, da dobijo še kakšno idejo in se seznanijo z novimi pristopi.

https://www.ospodzemelj.si/2020/09/15/mreza-gozdnih-sol-in-vrtcev-2/

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, PŠ Zgornja Ložnica

Kopališka ulica 1

2310 Slovenska Bistrica

Kontakta oseba: Rebeka Potočnik

Njihova motivacija za vključitev v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije izhaja iz dolgoletnega odnosa do narave ter bogatih izkušenj pri delu z otroki. Tudi pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu si ves čas prizadevajo povezovati učenje z neposrednimi izkušnjami v naravi, saj menijo, da otroci tam znanje usvajajo bolj celostno, pristno in trajno.

V današnjem času, ko so otroci obdani z množico informacij, tehnologijo in hitrim življenjskim tempom, vidijo delo v naravi kot pomembno prednost in nepogrešljivo dopolnitev vsakodnevnega učenja. Naravno okolje otrokom omogoča raziskovanje, gibanje, umirjanje, razvijanje ustvarjalnosti ter vzpostavljanje boljšega stika s samim seboj, z drugimi in z okoljem.

Prepričani so, da je mogoče skoraj vsa predmetna področja smiselno povezovati z učenjem na prostem.

Velika prednost njihove šole je tudi neposredna bližina travnika, gozda in potoka, kar omogoča redno izvajanje dejavnosti v naravi ter vključevanje naravnega okolja v vsakodnevni učni proces.

Program Gozdna šola želijo izvajati redno ter ga postopno vključevati v različna področja pouka in drugih dejavnosti. Pri tem bodo sodelovali učitelji, učenci, po možnosti pa tudi starši in lokalna skupnost. Ideje črpajo iz lastnih izkušenj, primerov dobrih praks, strokovne literature ter izmenjave znanja z drugimi strokovnimi delavci.

Narava ponuja številne možnosti za povezovanje učnih vsebin, na primer:

slovenščina – pripovedovanje zgodb v gozdu, opisovanje narave, iskanje besed v okolju ter ustvarjanje pesmi in pravljic; matematika – štetje naravnih materialov, merjenje dolžin, primerjanje in razvrščanje listov, kamnov ali vej; spoznavanje okolja in naravoslovje – opazovanje rastlin in živali, vremenskih pojavov, raziskovanje potoka ter gozdnega ekosistema; likovna umetnost – ustvarjanje iz naravnih materialov, land art ter opazovanje barv in oblik v naravi; šport – orientacija, naravni poligoni, hoja po gozdu ter razvijanje motorike in vzdržljivosti; socialno učenje – sodelovanje, skupinsko reševanje nalog, razvijanje odgovornosti in medsebojne pomoči.

Odzivi otrok na delo v naravi so običajno zelo pozitivni, saj so bolj motivirani, sproščeni, radovedni in aktivni. Tudi starši vse bolj prepoznavajo pomen gibanja in učenja v naravnem okolju.

Kot največje prednosti tovrstnega dela prepoznavajo razvoj samostojnosti, ustvarjalnosti, povezanosti z naravo, boljše počutje otrok ter možnosti za izkustveno učenje. Med največjimi izzivi pa so organizacija dela, prilagajanje vremenskim razmeram ter usklajevanje urnika z učnimi cilji.

V prihodnje si želijo še bolj sistematično vključevati elemente gozdne pedagogike v vsakodnevno delo, nadgrajevati svoje strokovno znanje ter sodelovati z drugimi člani mreže pri izmenjavi izkušenj in primerov dobrih praks.

Podgrad 99b

6244 Podgrad

Kontaktna oseba: Tatjana Jagodnik

Osnovna šola Rudolfa Ukoviča Podgrad leži na območju, ki ga obdajajo gozdovi, travniki in bogata naravna dediščina. Vključitev v Mrežo gozdnih vrtcev in šol predstavlja priložnost, da naravno okolje še tesneje vključijo v vsakodnevno učenje in življenje šole. Prepričani so, da učilnice ne predstavljajo le štiri stene, temveč tudi gozdna pot, travnik, potok in vse drugo, kar otroke spodbuja k raziskovanju sveta.

Učencem želijo omogočiti pristna doživetja, pri katerih opazujejo, raziskujejo, ustvarjajo ter se učijo skozi lastne izkušnje. Na ta način razvijajo samostojnost, odgovornost, sodelovanje in spoštljiv odnos do narave. Poseben poudarek namenjajo gibanju na prostem, saj želijo učencem približati zdrav življenjski slog ter jih spodbujati k aktivnemu preživljanju prostega časa v naravi.

V Mreži gozdnih vrtcev in šol želijo pridobivati nova strokovna znanja, izmenjevati primere dobre prakse z drugimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter razvijati dejavnosti, ki povezujejo učence, učitelje, starše in lokalno skupnost. Njihov cilj je, da narava postane stalna spremljevalka učenja ter pomemben del šolske kulture.

Na šoli učence redno vključujejo v dejavnosti na prostem, saj verjamejo, da narava predstavlja pomemben učni prostor. Pri pouku pogosto uporabljajo bližnji gozd in njegovo okolico za opazovanje, raziskovanje ter izkustveno učenje. Učenci skozi dejavnosti v naravi razvijajo samostojnost, sodelovalne spretnosti in odgovoren odnos do okolja.

Trenutno pripravljajo gozdno učno pot, ki bo omogočala še pogostejše, načrtnejše in kakovostnejše učenje v naravnem okolju. Z vključitvijo v Mrežo gozdnih vrtcev in šol želijo svoje dosedanje delo nadgraditi, pridobiti nove strokovne izkušnje ter aktivno izmenjevati primere dobre prakse z drugimi članicami mreže.

Mariborska cesta 30, 2352 Selnica ob Dravi

Kontaktni osebi: Damjana Očko in Viktorija Pupaher

Podružnična šola Sveti Duh na Ostrem Vrhu z le 11 učenci od 1. do 4 razreda leži na nadmorski višini 907 metrov v osrčju kobanskih gozdov na meji med Slovenijo in Avstrijo. Prednosti gozdnate okolice so, da lahko učenci doživijo lepoto narave na svežem zraku v vseh štirih letnih časih in z vsemi čutili, česar se učiteljice dobro zavedajo. V gozdu se otroci umirijo in zaznavajo stvari, ki jih vidijo, občutijo, slišijo, vonjajo in okusijo. Otroci natančneje spoznavajo svoje domače okolje in gojijo spoštljiv odnos do domače pokrajine. Učiteljice izvajajo v gozdu že vrsto let različne ure pouka. Pri športu se poslužujejo vseh oblik naravnega gibanja – hoja, tek, plezanje, lazenje, skoki, meti. V gozdu najdejo tudi odlične didaktične materiale, ki jih uporabijo pri različnih predmetih (izdelava zvočil, štetje, računske operacije, množice …). V naravi se učijo pesmi in slikajo po opazovanju. Učence učijo usmerjenega opazovanja, kajti eno je gledati, drugo je videti. Tudi starše aktivno vključujejo v različne delavnice in dneve dejavnosti.

Na Osnovni šoli v Selnici ob Dravi izvajajo gozdno pedagogiko (poleg obeh podružničnih šol Gradišče in Sv. Duh na Ostrem vrhu) že dve leti tudi na centralni šoli, in sicer so jo izvajali najprej v obeh oddelkih 1. in 2. razreda, letos pa jo načrtujemo še v 3. razredu. Delo v okviru gozdne pedagogike poteka pod projektom z naslovom GOZD SKOZI LETNE ČASE. Vsaj dva do tri krat na posamezni letni čas se odpravijo vsi v gozd. Vse dejavnosti v gozdu so skrbno načrtovane in prilagojene trenutnemu letnemu času. V večini potekajo v skupinah (naprej formirane skupine učencev), zaradi lažje organizacije, lažjega dela v gozdu, vodenja in nadzora dela skupin.

https://www.os-selnica.si/otvoritev-gozdne-ucilnice/

Birčna vas 1, 8000 Novo mesto

Kontaktna oseba: Marjanca Šoško

Njihovo podružnico obiskujejo učenci od 1. do 5. razreda. Obdajajo jo gozdovi in travniki, zato vsi učitelji že vrsto let z učenci večkrat preselijo pouk na prosto, se odpravijo na travnik ob šoli ali v gozd. Tukaj izvajajo predvsem ure glasbe, športa, spoznavanja okolja, pa tudi druge predmete in dneve dejavnosti ter na tak način uresničujejo cilje, zapisane v učnem načrtu. Branje na prostem, kjer si učenci poiščejo svoj kotiček in mir, je za učence veliko bolj privlačno, kot v učilnici in nikoli ne traja predolgo. Učenci so za učenje na prostem, preko gibanja in igre visoko motivirani, vsebine pa si bolje in hitreje zapomnijo. V naravi se vsi dobro počutijo, se sprostijo in umirijo. Starši podpirajo gibanje in učenje v naravi, saj učenci doma z veseljem pripovedujejo o takšnem načinu dela. Podružnica že vrsto let sodeluje v projektu, preko katerega raziskujemo in spoznavamo kulturno in naravno dediščino domačega kraja. Še posebno so ponosni na njihovo sekvojo, ki raste v bližini šole in so jo v okviru omenjenega projekta posvojili. Ponosno jo opazujejo in večkrat obiščejo.

Ideje za izvedbo dejavnosti črpajo predvsem iz lastnih zamisli, nekaj pa jih najdejo tudi v različnih strokovnih člankih ter na spletnih straneh. Želijo se vključiti v strokovna izobraževanja, ki podpirajo učenje na prostem. V prihodnje želijo čim več pouka prenesti v naravo in izdelati čisto pravo učilnico na prostem, učencem pa omogočiti pristen stik z naravo, da jo začutijo in spoznajo z vsemi čutili, se jo naučijo spoštovati ter spoznavati učno snov preko naravnih didaktičnih materialov.

https://podruznica-os-smihel.splet.arnes.si/2023/12/22/gozdne-aktivnosti/

Stari trg ob Kolpi 7

8342 Stari trg ob Kolpi

Kontaktna oseba: Rok Rotar

Na šoli želijo otrokom omogočiti čim bolj celostno, izkustveno in življenjsko učenje. Verjamejo, da narava predstavlja izjemno spodbudno okolje za razvoj otrokove samostojnosti, ustvarjalnosti, sodelovanja in notranje motivacije za raziskovanje sveta. Prav zato jih pristopi gozdne pedagogike nagovarjajo in navdihujejo.

Vključitev v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije zanje predstavlja priložnost za povezovanje s strokovnjaki ter drugimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, ki delujejo na podobnih vrednotah. Želijo si izmenjave izkušenj, pridobivanja novih znanj in skupnega razvoja kakovostnih praks učenja in poučevanja v naravnem okolju. Prepričani so, da stik z naravo pomembno prispeva k otrokovemu telesnemu in duševnemu zdravju, krepi njegovo odpornost, spodbuja gibanje ter razvija spoštljiv in odgovoren odnos do okolja in vseh živih bitij. Njihov cilj je otrokom omogočiti otroštvo, ki vključuje dovolj prostega gibanja, raziskovanja, opazovanja in neposrednega doživljanja narave.

Elemente gozdne pedagogike v zavodu že vključujejo v vsakodnevno vzgojno-izobraževalno delo, hkrati pa jih želijo tudi v prihodnje načrtno in sistematično razvijati. Redno izvajajo dejavnosti na prostem, sprehode, raziskovanje gozda, opazovanje letnih časov ter različne gibalne, ustvarjalne in raziskovalne dejavnosti v naravi. Pri njihovem izvajanju sodelujejo vzgojitelji, učitelji, drugi strokovni delavci, otroci in starši. Pomembno se jim zdi, da tudi starši razumejo pomen učenja v naravi ter pri teh dejavnostih aktivno sodelujejo. Ideje črpajo iz strokovne literature, izobraževanj, primerov dobre prakse ter lastnega opazovanja otrok in njihovih interesov.

Kurikulum in učne načrte povezujejo z učenjem v naravnem okolju tako, da vsebine različnih področij vključujejo v dejavnosti na prostem. Narava jim omogoča medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje ter razvijanje praktičnih življenjskih spretnosti. Otroci se skozi gibanje, igro in raziskovanje učijo sodelovanja, reševanja problemov, opazovanja ter odgovornega odnosa do okolja. Kot glavne prednosti takšnega načina dela prepoznavajo večjo motiviranost otrok, več gibanja, boljšo koncentracijo, razvoj samostojnosti, ustvarjalnosti ter pristnejše medsebojne odnose. Hkrati se zavedajo tudi izzivov, ki jih prinašajo organizacija dela v različnih vremenskih razmerah, zagotavljanje ustrezne opreme, prilagajanje dejavnosti različnim potrebam otrok ter usklajevanje različnih pričakovanj.

V prihodnje želijo še okrepiti izvajanje dejavnosti v naravi, urediti dodatne naravne učne kotičke, se redno vključevati v strokovna izobraževanja ter postopoma razvijati trajnostno, kakovostno in strokovno utemeljeno prakso gozdne pedagogike kot pomembnega dela svojega vzgojno-izobraževalnega procesa.

Šutna 39, 1241 Kamnik

Kontaktna oseba: Pija Prijon

Na osnovni šoli Toma Brejca so se z gozdno pedagogiko začeli ukvarjati v okviru interesne dejavnosti Čarobni gozd. Idejna zasnova je nastala na podlagi projekta Ekošola – Znanje o gozdovih. V šolskem letu 2019/20 interesno dejavnost izvajajo drugo leto in vsak ponedeljek se s skupino tretješolcev in četrtošolcev odpravijo v gozd, ga raziskujejo in opazujejo. Pri tem sodelujeta učiteljica razrednega pouka in socialna pedagoginja, ki učencem nudita raznovrstne teme, športne, likovne, naravoslovne aktivnosti, obenem pa krepijo tudi socialne veščine.

Učenci v gozdu uživajo, z igro in raziskovanjem se naučijo veliko novega, povratnih informacij staršev pa za enkrat še nimajo. Tak način poučevanje je seveda izziv, a ko so učenci zadovoljni, je ves trud poplačan. Največji izziv predstavlja organizacija, zaradi spremstva interesno dejavnosti izvajata dve strokovni delavki. Prednost takšnega načina poučevanja je, da opažajo večjo sproščenost pri učencih, v naravnem učnem okolju se lahko prosto gibajo, lažje pa lahko zadovoljijo tudi njihovo radovednost.

V prihodnje nameravajo še bolj spodbujali tak način preživljanja sprostitvenih dejavnosti, saj učenci potrebujejo gibanje in igro, še bolje pa je, če to lahko počnejo v stiku z naravo in se obenem kaj novega naučijo in pridobijo izkušnje. Prvošolce bodo spodbujali, da svoje učilnice čim večkrat zamenjajo za naravno okolje, saj je tak način dela pri njih organizacijsko lažje izvedljiv, v višjih razredih pa so začeli z obiskovanjem gozda v šolskem letu 2019/20 in upajo, da jim bo uspelo vsaj enkrat mesečno.

Trg Zbora odposlancev 28, 1330 Kočevje

Kontaktna oseba: Tina Stopar

Njihova šola stoji v Kočevju, mestu, obdanem z gozdom. Gozd v okolici jim ponuja nekaj urejenih gozdnih poti, ki so podprte z gozdno učno potjo, trim stezo, izvirom reke Rinže in manjših kraških jam. Šolo obdaja prečudovit park z različnimi drevesnimi vrstami, grmičevjem ter igrali. Vse to že vrsto let z učenci pridno izkoriščajo, saj jim ponuja veliko naravnih bogastev, različnih ekosistemom in predvsem središče za raziskovanje, gibanje, izvajanje poučevanja na prostem. Sodelujejo tudi z Zavodom za gozdove ter v projektu HFR – Vitalne gozdne regije. Predvsem za učence prve triade, delno tudi druge in tretje je gozd ali park pred šolo velikokrat učilnica na prostem. Skozi leta vpeljevanja pouka na prostem, sodobnih načinov poučevanja so učiteljice in učitelji prišli do ugotovitve, da je ravno pouk na prostem veliko bolj navdihujoč, spodbuden, inovativen, kot pouk v sami učilnici. Prav tako so dejavnosti po ciljih Gozdne pedagogike izvajali skozi leta preko različnih interesnih dejavnosti, skupnih druženjih s starši in učenci, zaokrožili šolsko leto s skupnimi pikniki z učenci in starši. Ravno zaradi vseh zapisanih ugotovitev, so prišli do zaključka, da še dvignejo raven izobraževanja na prostem in si s priključitvijo v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije pridobijo še dodatna izhodišča za delo in podporo za izboljšave.

Dejavnosti, ki jih že izvajajo:

Izvedba dni dejavnosti (sodelovanje z lokalno skupnostjo, Občino Kočevje, Zavodom za Gozdove).

Izvajanje pouka v gozdu (medpredmetno, po korakih formativnega spremljanja, vključujoče šole, HFR – vitalne gozdne regije, CŠOD).

Interesne dejavnosti (Gozdni detektivi, Igrive urice, Zdravošolčki)

Pikniki s starši in učenci.

Izvedba obiska gozdarja, lovca, jamarja.

Kaj želijo izboljšati:

Dodati še več gozdnih aktivnosti.

Pritegniti k izvajanju vsebin pouka čim večje število učiteljev.

Pridobiti še močnejšo podporo iz strani staršev za tovrstno izvajanje pouka.

Pri učencih spodbujati medvrstniško sodelovanje, raziskovalni duh, veselje do učenja, gibanja.

Zabreznica 4, 4274 Žirovnica

Kontaktna oseba: Irena Bohinec

Gozdno pedagogiko so bolj načrtno začeli izvajati v šolskem letu 2020/21 in sicer v obeh prvih razredih. Od takrat naprej imajo enkrat na teden pouk v gozdu.

V avgustu 2020 sta se dve učiteljici udeležili seminarja Mreže gozdnih vrtcev in šol – dobili sva veliko idej in uporabnega gradiva, kar jim je pri izvajanju gozdnih dni v pomoč.

Odzivi otrok so odlični. Vsak teden komaj čakajo na gozdni dan. Starši radi vidijo, da njihovi otroci preživljajo čas na prostem, ob pravi spontani igri v gozdu in se zraven še kaj naučijo.

Na gozdnem dnevu izvajajo naslednje dejavnosti: gibanje, opazovanje in delo v naravi, sprostitev, obravnava učne snovi, prosta igra.

Kratek povzetek gozdnih dni:

V letošnjem šolskem letu imamo s prvošolčki en dan v tednu pouk v gozdu.

Takoj po malici vzamemo "sedalke", sadje, kakšen pripomoček za učenje in se odpravimo v Reber.

V "našem" prijetnem borovem gozdičku smo celo dopoldne. Najprej imamo jutranji krog. Skupaj pozdravimo naravo okoli nas - drevesa, travo, ptice in druge živali, hribe, gore, sonce... Povemo, če smo kaj zanimivega počeli prejšnji dan. Nato pa sledijo različne dejavnosti.

Opazujemo, poslušamo in raziskujemo naravo, računamo s kamenčki, iščemo dolge in kratke palice, pojemo, poslušamo pravljice in se mnogo drugega.

Vmes se seveda tudi igramo in to po svoje, kot nam je všeč. Zlahka najdemo kaj zanimivega, nikoli nam ni dolgčas.

Učenje v naravi je sproščeno, brez slabe volje, otroci so motivirani. Vedno, ko smo v gozdu, se imamo lepo.

Učiteljice smo sprva mislile, da bo voditi učni proces na prostem težje kot v razredu, pa ni tako. Dejavnosti stečejo same od sebe, če se dobro pripraviš. Otroci so zelo aktivni in se z veseljem učijo. Tudi me uživamo in se trudimo, da noben šolski teden ne mine brez gozdnega dne.

V razredu je vprašanje: "A gremo danes v gozd?", kar pogosto. Nas, učiteljice, to vedno znova razveseli in nam pogreje srce, saj to pomeni, da delamo dobro.

https://www.os-zirovnica.si/2021/06/17/9061/